{"id":969,"date":"2023-04-06T07:45:11","date_gmt":"2023-04-06T06:45:11","guid":{"rendered":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/?page_id=969"},"modified":"2023-05-13T09:30:42","modified_gmt":"2023-05-13T08:30:42","slug":"borovnica","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/borovnica\/","title":{"rendered":"Borovnica"},"content":{"rendered":"

[vc_row][vc_column css=”.vc_custom_1680709061053{padding-bottom: 0% !important;}”][vc_single_image image=”993″ img_size=”full” css=”.vc_custom_1680765137747{margin-bottom: 0% !important;padding-bottom: 0% !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1680863630239{margin-top: 0% !important;padding-top: 1% !important;padding-bottom: 1% !important;background-color: #1e1e1e !important;}”]<\/p>\n

Borovni\u0161ki viadukt 1850 – 1944<\/span><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_height=”yes” css=”.vc_custom_1680708750189{margin-top: 0px !important;margin-right: 5% !important;margin-bottom: 0px !important;margin-left: 5% !important;padding-top: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column][vc_column_text css=”.vc_custom_1683960777971{margin-top: 0px !important;margin-bottom: 0px !important;padding-top: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”]<\/p>\n

Borovnica<\/strong><\/h1>\n

Borovnica, mala vas na ju\u017enem delu Ljubljanskega barja, je v tistem \u010dasu \u0161tela je pribli\u017eno petdeset hi\u0161. S kak\u0161nimi ob\u010dutki so Borovni\u010dani sprejeli mno\u017eico delavcev, ki so gradili viadukt lahko danes smo ugibamo. Dejstvo pa je, da se je od tistega daljnega 1850 leta \u017eivljenje v vasi korenito spremenilo.<\/p>\n

Med delavci, ki so pri\u0161li v Borovnico je bilo najve\u010d Furlanov. Stanovali so barakah okrog gradbi\u0161\u010da, predvsem na Lazih in Dolu. Za njihovo oskrbo so na Dolu zgradili kuhinjo, na Lazah zdravstveno postajo, na travniku med Dolom in Lazami pa so naredili tr\u017enico. Iz tistega \u010dasa so se ohranila tudi lokalna imena npr. Ku\u017enica in Tr\u017enica. Ob nedeljah je za tuje delavce potekala ma\u0161a v italijanskem jeziku. Delovodje in in\u017eenirji so ve\u010dinoma prebivali pri doma\u010dinih. Vsekakor je bila oskrba velikega \u0161tevila delavcev zahtevna naloga, pri kateri je sodelovala vsa vas. Po izbruhu kolere leta 1855, ki je mo\u010dno razred\u010dila \u0161tevilo delavcev, so na gradbi\u0161\u010de iz Zakotka pripeljali tudi vodovod.<\/p>\n

Gradnja \u017eeleznice je za doma\u010dine pomenila dober vir zaslu\u017eka. Nekateri so za potrebe gradnje odprodali svoja zemlji\u0161\u010da, spet drugi so sodelovali pri gradnji na tak ali druga\u010den na\u010din kot gradbeni delavci in prevozniki. Delo se je na\u0161lo tudi v kamnolomih in opekarnah. Marsikatera kmetija je bila v tem \u010dasu zanemarjena, saj je \u017eelja po zaslu\u017eku za\u010dasno preusmerila predvsem mo\u0161ke na gradbi\u0161\u010de. Za preskrbo delovne sile so doma\u010dini\u00a0 v \u010dasu gradnje lahko prodali vse tr\u017ene vi\u0161ke, cvetela je trgovina in gostinstvo. Prihod \u017eeleznice je pomenil tudi razvoj kraja. Izbolj\u0161ale so se ceste in za\u010delo se je graditi vodovodno omre\u017eje. Borovnica z okoli\u0161kimi vasmi sodi med gru\u010daste vasi, ki so se razvile na pode\u017eelju v osrednji Sloveniji. Zna\u010dilnost take pozidave so hi\u0161e, ki stojijo nekako na kupu, brez kakega predpisanega reda. Obi\u010dajno obstaja v vasi glavna prometnica, na katero se navezujejo ostale ceste. V Borovnici je to dana\u0161nja Zalarjeva cesta, ob kateri so se pod pobo\u010djem Trebelnika gnetle hi\u0161e in gospodarska poslopja, potem pa so si proti Borovni\u0161\u010dici sledili vrtovi, sadovnjaki, njive in travniki. Stari del Borovnice in okoli\u0161ke vasi so to obliko deloma ohranile do danes.<\/p>\n

S prihodom \u017eeleznice se je v majhnem kraju marsikaj spremenilo. Svet je kar naenkrat postal nenavadno blizu in Borovnica z okolico se je za\u010dela naglo razvijati. Po de\u017eelnih postavah se je leta 1869 oblikovala \u017eupanija Borovnica z naselji Borovnica, Zabo\u010devo, Preserje, Kamnik in Rakitna s skupaj 4141 prebivalci. Sama Borovnica je tega leta \u0161tela 624 prebivalcev, leta 1880 pa \u017ee 749 oseb in je bila na 7. mestu po rasti \u0161tevila prebivalcev med vasmi na Kranjskem.<\/p>\n

[\/vc_column_text][vc_row_inner equal_height=”yes” gap=”5″ css=”.vc_custom_1680864952203{margin-top: 2% !important;}”][vc_column_inner width=”1\/4″][vc_single_image image=”1125″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680864801019{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1681824697997{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]<\/p>\n

Borovnica v za\u010detku 20. stoletja. Hrani: Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica
\n<\/em><\/span><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/4″][vc_single_image image=”1129″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680864828502{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1681824703705{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]<\/p>\n

Razglednica Borovnice. Hrani: Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica<\/em><\/span><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/4″][vc_single_image image=”1133″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680864845310{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1681824710081{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]Razglednica Borovnice poslana 1899. Hrani: Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica<\/span><\/em>[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/4″][vc_single_image image=”1137″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680864870590{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1681824715874{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]Razglednica Borovnice. Hrani: Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica<\/span><\/em>[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][vc_row_inner css=”.vc_custom_1680865044915{margin-top: 0px !important;}”][vc_column_inner][vc_column_text]Borovnica je bila od nekdaj znana po svoji gostoljubnosti in veliki narodni zavesti. Leta 1874 se je osnovalo bralno dru\u0161tvo, ki je postalo gonilna sila kulturnega in dru\u017eabnega \u017eivljenja. Ob pomembnih obletnicah in drugih narodnih praznikih so ljudje od blizu in dale\u010d radi pri\u0161li v malo vasico pod mogo\u010dnim viaduktom. Pomemben pe\u010dat gibanju je dal predsednik dru\u0161tva Janez Bor\u0161tnik.<\/p>\n

Dve leti kasneje, 1876., se je v Borovnici odprlo novo \u0161olsko poslopje. Mladina se do takrat ni obvezno pou\u010devala, v okviru verouka so to po\u010deli \u017eupniki ali organisti. Prav \u017eupnik Janez Skubic je leta 1848 dal pobudo za ustanovitev \u0161ole. Pouk je potekal v me\u017enariji (danes knji\u017enica). Za u\u010ditelja je bil imenovan Fran Papler, ki je s svojim znanjem in dejanji pomembno vplival na narodno zavest, prosvetno in kulturno \u017eivljenje v kraju, aktiven pa je bil tudi na podro\u010dju sadjarstva.<\/p>\n

Prihod \u017eeleznice je poleg dru\u017ebenega povzro\u010dil tudi nagel gospodarski razvoj. Spremenila se je tudi podoba kraja. Zrasle so velike tr\u0161ke hi\u0161e, pojavljale so se trgovine in gostilne, razvijati se je za\u010delo tudi vodovodno omre\u017eje. Kot gonilna sila gospodarstva se je razvila lesarska dejavnost. Poleg velikih \u017eag so zrasle tudi tovarne pohi\u0161tva. Najpomembnej\u0161e so bile Kobijeva, Majaronova, Petri\u010deva in \u0160vigljeva \u017eaga. Gradnja Ju\u017ene \u017eeleznice je \u017ee precej razvito \u017eagarstvo v Borovnici \u0161e pospe\u0161ila, prav tako izkori\u0161\u010danje gozdov ter prodajo lesa v Trst in drugam. Po\u010dasi pa se je spreminjala tudi struktura prebivalstva. Borovni\u010dani so dobili slu\u017ebe na \u017eeleznici, na \u017eagah, nekateri so se vozili na delo tudi drugam. Naraslo je tudi \u0161tevilo obrtnikov. Veliki zbor kmetijske dru\u017ebe je leta 1868 predlagal, da se ustanovi podru\u017enica dru\u017ebe tudi za Borovnico.<\/p>\n

Navkljub hitremu razvoju, pa se je v Potopisnih \u010drticah, ki so jih objavile Kmetijske in rokodelske novice decembra 1894 v 49. \u0161tevilki, prikradel zapis, ki se je kasneje izkazal kot zelo resni\u010den: \u00bbPotopisne \u010drte. Iz Ljubljane v Ljubljano<\/em> \/ Avtorji: Jos. Levi\u010dnik. Naslednja postaja Borovnica je znamenita zaradi orja\u0161kega mosta, ki tik pred njo vodi \u017eeleznico silno visoko \u010dez dolino enacega imena. Prav za prav stojita dva mosta eden nad drugim v viso\u010dini kakih 20 se\u017enjev. Vse to: most in postajo, pa tudi grajenje \u017eeleznice \u010dez ljubljansko mo\u010dvirje popisal sem v koledarju dru\u017ebe sv. Mohora 1. 1874. stran 191. do 196. prav natan\u010dno in temeljito, tedaj se mi vidi ponavljanje vsega tega na tem mestu nepotrebno. Eno pa danes \u0161e omenjam Sicer bo morebiti marsikedo neverjetno otresal z glavo, brav\u0161i o mojih mislih, vendar pa jih izre\u010dem, namre\u010d: na\u0161i potomci bodo morebiti \u0161e do\u017eiveli, da bode \u017eeleznica \u010dez mo\u010dvirje in borovni\u0161ki viadukt \u2014 velikanska monumentalna razvalina. Marsikedo iz med nas starej\u0161ih se \u0161e ve spominjati, koliko je bilo pomislikov zoper grajenje \u017eeleznice \u010dez ljubljansko mo\u010dvirje, in da se je mnogo govorilo, da je bila njena izpeljava pripisovati po ve\u010djem le svojeglavni volji tedajnega trgovinskega ministra Brucka.\u00ab<\/em>[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][vc_row_inner equal_height=”yes” gap=”5″ css=”.vc_custom_1680864952203{margin-top: 2% !important;}”][vc_column_inner width=”1\/4″][vc_single_image image=”1141″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680865317586{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1681824727042{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]<\/p>\n

Razglednica Borovnice poslana 1903. Hrani: Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica<\/em><\/span><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/4″][vc_single_image image=”1145″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680865329117{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1681824732769{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]<\/p>\n

Razglednica Borovnice. Hrani: Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica<\/em><\/span><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/4″][vc_single_image image=”1149″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680865341430{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1681824738458{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]Razglednica Borovnice. Hrani: Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica<\/span><\/em>[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/4″][vc_single_image image=”1153″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680865388350{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1681824744584{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]Razglednica Borovnice poslana 1903. Hrani: Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica<\/span><\/em>[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][vc_column_text]Da bi prebivalstvo \u017eivelo v miru in varno, zasledimo v \u010dasopisju iz leta 1880 namero, da se v Borovnici ustanovi \u017eandarmerijska postaja. Nasploh so bila osemdeseta leta 19. stoletja izredno zanimiva. Poleg ustanovitve \u00bbpo\u017earne brambe\u00ab so Borovni\u010dani lahko ob\u010dudovali nove orgle v farni cerkvi in se, po znani navadi, silno sprli na \u017eupanskih volitvah leta 1881. Manjkalo pa ni niti dru\u017eabnih dogodkov in veselic. Najslavnej\u0161i trenutek je nastopil v nedeljo, 15. julija 1883, ko se je skozi vas z vlakom peljal sam cesar. Leta 1888 se je Borovnica \u0161e bolj povezala s svetom. Na pro\u0161njo ob\u010dine je Visoko c. kr. trgovsko ministrstvo 3. maja dovolilo z ukazom, da se ustanovi s po\u0161to zdru\u017eena brzojavna postaja. Le-ta je odprla svoja vrata \u017ee 7. avgusta istega leta. Borovnice pa niso ob\u0161le niti naravne katastrofe in bolezni. Leta 1894 je v ob\u010dini razsajala \u0161krlatinka. Zbolelo je veliko otrok, tako da so morali zapreti celo \u0161olo. Potres, ki je leta 1895 prizadejal Ljubljano, je v Borovnici in okolici po\u0161kodoval precej hi\u0161, \u0161e posebej farno cerkev sv. Marjete in \u017eupni\u0161\u010de.<\/p>\n

Tudi na gospodarskem podro\u010dju se je Borovnica vse bolj razvijala. Poleg lesne industrije, ki je bila glavno gibalo gospodarstva, je leta 1901 za izkori\u0161\u010danje \u017eelezove rude na Kopitovem gri\u010du dobila dovoljenje Rudoslovna dru\u017eba. \u017divinorejsko zadrugo so ustanovili leta 1909 z namenom pospe\u0161evanja \u017eivinoreje. Junija 1904 je Slovensko planinsko dru\u0161tvo slovesno objavilo odprtje urejenih poti v soteski Pekel. Tako je soteska postala priljubljena izletni\u0161ka to\u010dka, ki so jo obiskovali od blizu in dale\u010d. Zaradi vse ve\u010djega \u0161tevila otrok je \u0161ola leta 1910 postala petrazrednica, \u0161olsko poslopje pa je postajalo premajhno. Zato je krajni \u0161olski svet junija 1913 objavil razpis za raz\u0161iritev \u0161olskega poslopja za \u0161tiri razrede. Zaradi prve svetovne vojne se je gradnja prizidka mo\u010dno zavlekla. Kon\u010dala se je \u0161ele leta 1925, \u0161ola pa je postala \u0161estrazrednica.[\/vc_column_text][vc_row_inner equal_height=”yes”][vc_column_inner width=”1\/4″][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/4″][vc_single_image image=”1157″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680865460373{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1681824751081{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]<\/p>\n

Razglednica Borovnice. Hrani: Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica<\/em><\/span><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/4″][vc_single_image image=”1585″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1681821569383{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1681824756544{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]<\/p>\n

Razglednica Borovnice poslana 1898. Hrani: Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica<\/em><\/span><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/4″][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][vc_column_text]<\/p>\n

Postaja Borovnica<\/h1>\n

Na platoju med Borovni\u0161kim in Jelenovim viaduktom so graditelji proge Ljubljana\u2013Trst postavili \u017eelezni\u0161ko postajo. Poslopja je gradilo podjetje Kotnik. Postajo je vodil na\u010delnik. Poleg so zgradili \u0161e pomo\u017ene objekte: oskrbovalno postajo za vodo, skladi\u0161\u010da, kurilni\u0161ko poslopje in okretnico za obra\u010danje lokomotiv. Vzdol\u017e celotne proge so postavili verigo \u017eelezni\u0161kih \u010duvajnic, namenjene so bile signalizaciji prihoda vlakov in pregledovanju proge. Na nasprotni strani nekdanjega viadukta stoji lepo obnovljena \u010duvajnica \u0161t. 666. Je edina ohranjena in obnovljena originalna \u017eelezni\u0161ka \u010duvajnica na celotni trasi Ju\u017ene \u017eeleznice in si jo je vredno ogledati. Do nje s sedanje \u017eelezni\u0161ke postaje vodi ozna\u010dena pot.\u00a0 Levo pred Jelenovim viaduktom je bil postavljen stranski tir s kanalom za \u010di\u0161\u010denje lokomotiv in napajalnikom, katerega ostanki so \u0161e vidni, vendar dostop zaradi proge, po kateri poteka promet, ni mo\u017een.<\/p>\n

Ker se je proga od postaje Borovnica proti Postojni za\u010dela strmo dvigati, so za pomo\u010d na konec vlakov dopregli \u0161e eno lokomotivo, ki je potiskala te\u017eke vagone proti Logatcu. Od tam se je zadnja lokomotiva vrnila v Borovnico, preostala vlakovna kompozicija pa je nadaljevala pot naprej.<\/p>\n

Poleg gospodarskega je imela postaja Borovnica, ki se je v \u010dasu avstro-ogrske monarhije imenovala Franzdorf, tudi velik dru\u017ebeni pomen. Na njej so Borovni\u010dani sprejemali svoje goste, ki so se trumoma vozili z vlakom na \u0161tevilne prireditve v Borovnici. Ob postaji je bila ve\u010dja in dobro obiskana gostilna, katere poslopje ima danes namembnost ve\u010dstanovanjske hi\u0161e.\u00a0 Na postaji so se leta 1914 doma\u010dini poslovili tudi od\u00a0 avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge Sofije, ki ju je atentator Gavrilo Princip ustrelil v Sarajevu. Po prvi svetovni vojni je do leta 1921 na postaji (zaradi bli\u017eine meje s Kraljevino Italijo, ki je bila takrat med Rakekom in Logatcem) delovala carina.<\/p>\n

Postaja je bila med bombnimi napadi v letu 1944 mo\u010dno po\u0161kodovana. Ob gradnji nove proge\u00a0 so jo zaradi neustrezne lege in te\u017eje dostopnosti nadomestili z novo na drugi lokaciji, kurilni\u0161ke prostore podrli, poslopje pa popravili in spremenili v stanovanjski blok. \u0160e danes temu delu Borovnice pravimo
\n\u00bbStara postaja\u00ab.[\/vc_column_text][vc_row_inner equal_height=”yes”][vc_column_inner width=”1\/4″][vc_single_image image=”1161″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680865573109{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1681824763825{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]<\/p>\n

Postaja Borovnica – tloris. Hrani: Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica<\/em><\/span><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/4″][vc_single_image image=”1169″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680865591497{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1681824769505{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]<\/p>\n

Postajno osebje pred postajo. Hrani: Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica<\/em><\/span><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/4″][vc_single_image image=”1165″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680865603157{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1681824775504{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]<\/p>\n

Kurilni\u0161ki delavci. Hrani: Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica<\/em><\/span><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/4″][vc_single_image image=”1173″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680865615916{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1681824781817{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]<\/p>\n

Borovnica se poslavlja od prestolonaslednika Ferdinanda 1914. Hrani: Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica<\/em><\/span><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][vc_row_inner css=”.vc_custom_1680865811210{margin-top: 2% !important;}”][vc_column_inner][vc_column_text]<\/p>\n

\u010cuvajnica 666<\/h1>\n

\u010cuvajnice spadajo med tipi\u010dne in najbolj raz\u0161irjene \u017eelezni\u0161ke stavbe svojega \u010dasa. V njih so \u017eiveli in delali \u010duvaji, katerih osnovna naloga je bila omogo\u010danje varnega prometa. V \u010dasu brez telefonov, telegrafov in tehni\u010dno \u0161e nerazvite signalizacije se je lahko razmeroma varen promet opravljal le s pomo\u010djo \u010duvajev, katerih naloga je bila stalen nadzor proge v obe smeri in ravnanje s signali, dviganje in spu\u0161\u010danje zapornic na potnih prehodih, opazovanje mimo voze\u010dih vlakov ter vseh \u017eelezni\u0161kih naprav in ustrezno ukrepanje v primeru nepravilnosti. \u010cuvaji so opravljali tudi prenos sporo\u010dil in tako dokaj uspe\u0161no nadome\u0161\u010dali kasnej\u0161i telegraf. Zaradi uspe\u0161nega izvajanja \u010duvajske slu\u017eb, so morale biti \u010duvajnice postavljene zelo na gosto, tudi na manj kot 500 metrov, pod pogojem, da se je od ene do druge videlo. Med seboj se razlikujejo po velikosti in obliki. Velikost je verjetno dolo\u010dala vrsta in koli\u010dina dela za dolo\u010deno slu\u017ebeno mesto, arhitektura pa je bila prilagojena lokalnim zahtevam.<\/p>\n

Na podro\u010dju Borovnice so znani trije tipi \u010duvajnic razli\u010dnih velikosti. Najmanj\u0161a z enim, srednja s tremi prehodnimi in velika s \u0161tirimi prostori. V Borovnici se je velika \u010duvajnica dolgo ohranila, po menjavi lastnika pa je podobo precej spremenila. Zna\u010dilnost vseh je opazovalnica, nekak\u0161en majhen, proti progi obrnjen prostor s tremi okni, ki je \u010duvaju omogo\u010dal opazovanje na vse strani. Na samem za\u010detku so bile \u010duvajnice ve\u010dinoma stanovanje za \u010duvaja z njegovo dru\u017eino in slu\u017ebeno mesto. Kasneje, z razvojem signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, so izgubile svojo funkcijo. <\/em>Uporabljale so se le \u0161e kot stanovanja. Kjer je bilo slu\u017ebeno mesto \u0161e potrebno, so poleg \u010duvajnice postavili\u00a0 leseno slu\u017ebeno uto. \u010cuvajnice so bile grajene v standardni obliki in tehniki vse od Dunaja do Trsta. V tej smeri je potekalo tudi njihovo \u0161tevil\u010denje.<\/p>\n

\u010cuvajnica \u0161t. 666 je bila dograjena in vzeta v uporabo leta 1857. Stoji na stari progi in je zadnja pred viaduktom. Predstavlja standardni tip najmanj\u0161e \u010duvajnice, prislonjene na pobo\u010dje hriba. Njena posebnost je, da stoji na zgornji strani proge in je zrcalna podoba \u010duvajnic istega tipa. Grajena je bila po prvi znani varianti in sicer iz opeke in kamenja. Oba prostora sta obokana. Streho so tekom \u010dasa spreminjali, vendar je po obnovi v letu 2006 ponovno vzpostavljena prvotna oblika.<\/p>\n

Leta 1901 so to \u010duvajnico zaradi neudobnosti in majhnosti opustili in v neposredni bli\u017eini zgradili novo, ki je bila ob\u010dutno ve\u010dja in udobnej\u0161a. Dobila je \u0161tevilko 666, stara pa 666a. Od takrat naprej je mala \u010duvajnica igrala vlogo pomo\u017enega objekta. Po razpadu avstroogrske monarhije je dobila drugo \u0161tevilko – 411. Ve\u010dino \u010duvajnic so na ju\u017eni \u017eeleznici po 2. svetovni opustili ali pa so jih temeljito predelali in pove\u010dali. Ve\u010dji del opu\u0161\u010denih \u010duvajnic se je \u017ee zdavnaj podrl, tako da jih skorajda ni ve\u010d najti. Tako je \u010duvajnica \u0161t. 666 ena redkih, \u010de ne sploh edina taka \u010duvajnica pri nas, ki se je ohranila skoraj nespremenjena v vsej svoji arhitektonski pojavnosti do danes. (Tadej Brate)<\/p>\n

Jeseni leta 2006 je na pobudo g. Bogomirja Trohe Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica za\u010delo obnavljati objekt. Obnovo je prevzelo doma\u010de podjetje Anto Milardovi\u0107 s.p., precej dela pa so opravili tudi \u010dlani dru\u0161tva. Velik del finan\u010dnih virov je prispevala Ob\u010dina Borovnica, nekaj pa drugi donatorji. Obnovljeno \u010duvajnico smo odprli ob 150 letnici Ju\u017ene \u017eeleznice julija 2007.<\/p>\n

Z \u017eelezni\u0161ko infrastrukturo so se razvijale tudi signalne in komunikacijske naprave. Kako je potekalo signaliziranje v prvih letih prometa na progi Dunaj \u2013 Trst je na kratko opisal \u010dlanek v \u010dasopisu Jutro leta 1939: \u2026 Ko sem bil prvi\u010d v Ljubljani, je bila ob glavni cesti z Dunaja v Trst izpeljana ena sama brzojavna \u017eica. Tekla je po Nunski ulici. Kasneje sta bili speljani \u017ee dve, leta 1857 pa tri. To leto so potegnili \u017eice ob \u017eelezni\u0161ki progi in je ostala ob glavni cest napeta le \u0161e ena \u017eica v Idrijo. Ob \u017eeleznici so prebivali \u010duvali tako blizu drug drugega da so se videl . Namesto brzojava je imel vsak \u010duvaj po pet okroglih, velikih, rde\u010de pobarvanih ko\u0161ar na visokih drogovih Ko je pripeljal vlak Ljubljana \u2014 Trst, je pritegnil vsak \u010duvaj po dve ko\u0161ari navzgor. Za vlak iz Trsta pa je bilo treba potegniti tri ko\u0161are. Drugih signalov ni bilo Od \u010duvajnice do \u010duvajnice so si dajali \u010duvali znamenja, dokler ni pri\u0161el raport na dolo\u010deno mesto. Pono\u010di go imeli namesto ko\u0161ar svetilke za signale V megli pa je vsak \u010duvaj trobil na rog. Kadar strojevodja ni videl, ali je dobil znamenja je br\u017e ustavil in \u0161el pogledat v \u010duvajnico, \u010de ni morda \u010duvaj za ve\u010dno zaspal. Zgodilo se je to nekajkrat. Ni\u010d \u010dudnega. \u017delezni\u0161ki \u010duvaj je moral opravljati slu\u017ebo nepretrgano dva dni in dve no\u010di, \u0161ele tretji dan je dobil namestnika za en dan in eno no\u010d…<\/em><\/p>\n

Ko\u0161are so zamenjali sodobni signali, trobljenje na rog pa telefoni. Danes je proga Ljubljana \u2013 Trst avtomatizirana, podprta s sodobno ra\u010dunalni\u0161ko infrastrukturo. Potniki lahko v sodobnih vlakih uporabljajo tudi internet.[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][vc_row_inner equal_height=”yes”][vc_column_inner width=”1\/4″][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/4″][vc_single_image image=”1177″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680865745148{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1681824789906{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]<\/p>\n

\u010cuvajnica 666 pred obnovo. Hrani: Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica<\/em><\/span><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/4″][vc_single_image image=”1181″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680865757962{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1681824795400{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]<\/p>\n

Obnovljena \u010duvajnica 666. Hrani: Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica<\/em><\/span><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/4″][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css=”.vc_custom_1680796174454{background-color: #d6d6d6 !important;}”][vc_column][vc_row_inner equal_height=”yes” gap=”15″ css=”.vc_custom_1680796792328{margin-top: 5% !important;margin-right: 5% !important;margin-bottom: 5% !important;margin-left: 5% !important;}”][vc_column_inner width=”1\/5″ css=”.vc_custom_1680796609713{border-top-width: 1px !important;border-right-width: 1px !important;border-bottom-width: 1px !important;border-left-width: 1px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;padding-left: 0px !important;background-color: #ffffff !important;border-left-color: #9e9e9e !important;border-left-style: solid !important;border-right-color: #9e9e9e !important;border-right-style: solid !important;border-top-color: #9e9e9e !important;border-top-style: solid !important;border-bottom-color: #9e9e9e !important;border-bottom-style: solid !important;border-radius: 4px !important;}”][vc_single_image image=”1014″ img_size=”full” alignment=”center” css=”.vc_custom_1680766052049{margin-top: 0px !important;margin-right: 0px !important;margin-bottom: 0px !important;margin-left: 0px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 5% !important;padding-left: 0px !important;}”][vc_column_text]<\/p>\n

Iz Dunaja v Trst<\/h4>\n

[\/vc_column_text][vc_column_text css=”.vc_custom_1680765690345{padding-right: 5% !important;padding-left: 5% !important;}”]\u017deleznica je v tridesetih letih devetnajstega stoletja dosegla evropska tla…[\/vc_column_text][vc_btn title=”Preberi ve\u010d …” align=”center” link=”url:http%3A%2F%2Fmat3.homeip.net%2Fborovniski%2F|title:Gradnja%20viadukta”][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/5″ css=”.vc_custom_1680796618936{border-top-width: 1px !important;border-right-width: 1px !important;border-bottom-width: 1px !important;border-left-width: 1px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;padding-left: 0px !important;background-color: #ffffff !important;border-left-color: #9e9e9e !important;border-left-style: solid !important;border-right-color: #9e9e9e !important;border-right-style: solid !important;border-top-color: #9e9e9e !important;border-top-style: solid !important;border-bottom-color: #9e9e9e !important;border-bottom-style: solid !important;border-radius: 4px !important;}”][vc_single_image image=”881″ img_size=”full” alignment=”center” css=”.vc_custom_1680866714035{margin-top: 0px !important;margin-right: 0px !important;margin-bottom: 0px !important;margin-left: 0px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 5% !important;padding-left: 0px !important;}”][vc_column_text]<\/p>\n

Gradnja viadukta<\/h4>\n

[\/vc_column_text][vc_column_text css=”.vc_custom_1680866679595{padding-right: 5% !important;padding-left: 5% !important;}”]Borovni\u0161ki viadukt je bil najve\u010dji premostitveni objekt na trasi Ju\u017ene \u017eeleznice med Dunajem in Trstom \u2026[\/vc_column_text][vc_btn title=”Preberi ve\u010d …” align=”center” link=”url:http%3A%2F%2Fmat3.homeip.net%2Fborovniski%2Fgradnja-viadukta%2F|title:Borovnica”][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/5″ css=”.vc_custom_1680796626977{border-top-width: 1px !important;border-right-width: 1px !important;border-bottom-width: 1px !important;border-left-width: 1px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;padding-left: 0px !important;background-color: #ffffff !important;border-left-color: #9e9e9e !important;border-left-style: solid !important;border-right-color: #9e9e9e !important;border-right-style: solid !important;border-top-color: #9e9e9e !important;border-top-style: solid !important;border-bottom-color: #9e9e9e !important;border-bottom-style: solid !important;border-radius: 4px !important;}”][vc_single_image image=”898″ img_size=”full” alignment=”center” css=”.vc_custom_1680703808418{margin-top: 0px !important;margin-right: 0px !important;margin-bottom: 0px !important;margin-left: 0px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 5% !important;padding-left: 0px !important;}”][vc_column_text]<\/p>\n

\u017divljenje viadukta<\/h4>\n

[\/vc_column_text][vc_column_text css=”.vc_custom_1680703703610{padding-right: 5% !important;padding-left: 5% !important;}”]Izolacija \u017eelezni\u0161ke proge je bila na Borovni\u0161kem in tudi na ostalih viaduktih izvedena z zbito ilovico…[\/vc_column_text][vc_btn title=”Preberi ve\u010d …” align=”center” link=”url:http%3A%2F%2Fmat3.homeip.net%2Fborovniski%2Fzivljenje-viadukta%2F|title:%C5%BDivljenje%20viadukta”][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/5″ css=”.vc_custom_1680796635097{border-top-width: 1px !important;border-right-width: 1px !important;border-bottom-width: 1px !important;border-left-width: 1px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;padding-left: 0px !important;background-color: #ffffff !important;border-left-color: #9e9e9e !important;border-left-style: solid !important;border-right-color: #9e9e9e !important;border-right-style: solid !important;border-top-color: #9e9e9e !important;border-top-style: solid !important;border-bottom-color: #9e9e9e !important;border-bottom-style: solid !important;border-radius: 4px !important;}”][vc_single_image image=”890″ img_size=”full” alignment=”center” css=”.vc_custom_1680703817218{margin-top: 0px !important;margin-right: 0px !important;margin-bottom: 0px !important;margin-left: 0px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 5% !important;padding-left: 0px !important;}”][vc_column_text]<\/p>\n

2. svetovna vojna<\/h4>\n

[\/vc_column_text][vc_column_text css=”.vc_custom_1680703716563{padding-right: 5% !important;padding-left: 5% !important;}”]Pod vodstvom kapetana \u017du\u017eka so na velikono\u010dni \u010detrtek, 10. aprila 1941 ob petih popoldne zaminirali Borovni\u0161ki viadukt…[\/vc_column_text][vc_btn title=”Preberi ve\u010d …” align=”center” link=”url:http%3A%2F%2Fmat3.homeip.net%2Fborovniski%2F2-svetovna-vojna%2F|title:2.%20svetovna%20vojna”][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/5″ css=”.vc_custom_1680796677513{border-top-width: 1px !important;border-right-width: 1px !important;border-bottom-width: 1px !important;border-left-width: 1px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;padding-left: 0px !important;background-color: #ffffff !important;border-left-color: #9e9e9e !important;border-left-style: solid !important;border-right-color: #9e9e9e !important;border-right-style: solid !important;border-top-color: #9e9e9e !important;border-top-style: solid !important;border-bottom-color: #9e9e9e !important;border-bottom-style: solid !important;border-radius: 4px !important;}”][vc_single_image image=”902″ img_size=”full” alignment=”center” css=”.vc_custom_1680796684706{margin-top: 0px !important;margin-right: 0px !important;margin-bottom: 0px !important;margin-left: 0px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 5% !important;padding-left: 0px !important;}”][vc_column_text]<\/p>\n

Gradnja nove proge<\/h4>\n

[\/vc_column_text][vc_column_text css=”.vc_custom_1680703728107{padding-right: 5% !important;padding-left: 5% !important;}”]Borovnica je bila osvobojena 6. maja 1945, ko so vanjo vkorakale enote 29. udarne hercegovske divizije…[\/vc_column_text][vc_btn title=”Preberi ve\u010d …” align=”center” link=”url:http%3A%2F%2Fmat3.homeip.net%2Fborovniski%2Fnova-proga%2F|title:Nova%20proga”][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_row_inner][vc_column_inner width=”1\/3″][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/3″][vc_single_image image=”1826″ img_size=”400×92″ alignment=”center” css=”.vc_custom_1683966351547{padding-top: 5px !important;}”][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/3″][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][vc_row_inner][vc_column_inner][vc_column_text]<\/p>\n

Ta spletna stran je del projekta \u00abTematski park in spominska pot Borovni\u0161kega viadukta\u00ab<\/b>, ki ga je preko<\/p>\n

LAS Barje z zaledjem<\/i><\/b> sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj (EFRD)<\/i>.<\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][\/vc_column][\/vc_row]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

[vc_row][vc_column css=”.vc_custom_1680709061053{padding-bottom: 0% !important;}”][vc_single_image image=”993″ img_size=”full” css=”.vc_custom_1680765137747{margin-bottom: 0% !important;padding-bottom: 0% !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1680863630239{margin-top: 0% !important;padding-top: 1% !important;padding-bottom: 1% !important;background-color: #1e1e1e !important;}”] Borovni\u0161ki viadukt 1850 – 1944 [\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_height=”yes” css=”.vc_custom_1680708750189{margin-top: 0px !important;margin-right: 5% !important;margin-bottom: 0px !important;margin-left: 5% !important;padding-top: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column][vc_column_text css=”.vc_custom_1683960777971{margin-top: 0px !important;margin-bottom: 0px !important;padding-top: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”] Borovnica Borovnica, mala vas na ju\u017enem […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-fullscreen.php","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-969","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/969","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=969"}],"version-history":[{"count":33,"href":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/969\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1837,"href":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/969\/revisions\/1837"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=969"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}