{"id":965,"date":"2023-04-06T07:44:25","date_gmt":"2023-04-06T06:44:25","guid":{"rendered":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/?page_id=965"},"modified":"2023-05-13T09:31:37","modified_gmt":"2023-05-13T08:31:37","slug":"gradnja-viadukta","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/gradnja-viadukta\/","title":{"rendered":"Gradnja viadukta"},"content":{"rendered":"

[vc_row][vc_column css=”.vc_custom_1680709061053{padding-bottom: 0% !important;}”][vc_single_image image=”988″ img_size=”full” css=”.vc_custom_1680765048554{margin-bottom: 0% !important;padding-bottom: 0% !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1680798389960{margin-top: 0% !important;padding-top: 1% !important;padding-bottom: 1% !important;background-color: #1e1e1e !important;}”]<\/p>\n

Borovni\u0161ki viadukt 1850 – 1944<\/span><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_height=”yes” css=”.vc_custom_1680708750189{margin-top: 0px !important;margin-right: 5% !important;margin-bottom: 0px !important;margin-left: 5% !important;padding-top: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column width=”2\/3″][vc_column_text css=”.vc_custom_1680792088703{margin-top: 0px !important;margin-bottom: 0px !important;padding-top: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”]<\/p>\n

Gradnja Borovni\u0161kega viadukta<\/h1>\n

Borovni\u0161ki viadukt je bil najve\u010dji premostitveni objekt na trasi Ju\u017ene \u017eeleznice med Dunajem in Trstom. Ta proga je bila za takratno Avstrijsko cesarstvo izrednega pomena, saj je povezala glavno mesto in nekatere pomembne centre razvijajo\u010de se industrije z edinim velikim pristani\u0161\u010dem v dr\u017eavi. Viadukt so za\u010deli graditi\u00a0 leta 1850 in dokon\u010dali 1856. Na najo\u017ejem delu je pre\u010dkal Borovni\u0161ko kotlino v dol\u017eini 561 metrov, na najvi\u0161jem mestu je bil visok 38 metrov. Na obeh straneh je potekal v loku, srednji del v dol\u017eini pribli\u017eno 80 metrov pa je bil raven. Dvoeta\u017eni viadukt je sestavljalo 24 stebrov. O\u0161tevil\u010deni so bili od 1 do 24 v smeri od Ljubljane proti Postojni. V zgornji eta\u017ei je bilo med stebri 25 obokov \u0161irine 16,75 metra in vi\u0161ine 15,17 metra, v spodnji eta\u017ei pa 22 obokov \u0161irine 15 metrov ter vi\u0161ine 19 metrov. Po vrhu spodnje eta\u017ee je skozi obokane odprtine v stebrih potekala pot, namenjena vzdr\u017eevanju viadukta. Z izjemo dveh ve\u010djih, dvojnih, je \u0161irina ostalih stebrov pri tleh je zna\u0161ala\u00a0 14,70 metra in se je proti vrhu zo\u017eila na slabih 9 metrov. \u0160irina dvotirnega vozi\u0161\u010da je zna\u0161ala skoraj 8 metrov.<\/p>\n

Da bi za\u00a0 gradnjo zagotovili trdno podlago, so v mehka tla zabili pribli\u017eno 4.000 hrastovih pilotov in nanje postavili temelje stebrov. Za stebre in oboke so porabili 31.600 kubi\u010dnih metrov obdelanih kamnitih blokov, 31.000 kubi\u010dnih metrov lomljenca in okoli 5 milijonov opek. Gradnjo je nadzoroval cesarsko-kraljevi gradbeni nadin\u017eenir Arcari. Za potrebe gradnje so v bli\u017eini zgradili opekarno. Ve\u010dino kamnitih blokov so pripeljali iz kamnoloma v Podpe\u010di, nekaj pa iz manj\u0161ih kamnolomov v bli\u017enji okolici. Eden takih je bil nad vasjo Zabo\u010devo, katerega ostanki so \u0161e danes vidni. Prevoz kamnitih blokov so z volovskimi vpregami ve\u010dinoma opravljali doma\u010di kmetje. Te\u017ea kamnitih blokov je zna\u0161ala tudi do 2,5 tone za kos. Vozili so jih s posebnimi visokimi vozovi z velikimi kolesi tako, da so pod voz postavili kamnito gmoto in jo s pomo\u010djo vijaka in matice dvignili od tal, kolikor je bilo treba. Obdelani kos kamna je ves \u010das vo\u017enje visel pod vozom. Kakor so ga dvignili, tako so ga tudi po\u010dasi spustili na tla. Ustno izro\u010dilo pravi, da so gradbeni material na visok lesen oder vozili z vpre\u017eno \u017eivino, kateri so pred vzponom na oder zavezali o\u010di, da se ni pla\u0161ila vi\u0161ine. Delovodja je imel predpasnik z velikim \u017eepom za denar, tako je vsakemu, ki je prinesel opeko na oder, takoj izpla\u010dal zaslu\u017eek. Opeko so na oder nosili tudi otroci in \u017eenske. Borovni\u0161ki viadukt je bil sezidan brez uporabe cementa.<\/p>\n

Kamnite bloke so med seboj povezali z \u017eeleznimi sponami, ki so jih nato zalili s svincem. Parapetni zid in ograja sta bila umetelno dekorativno izklesana in obdana z okraski. Gradnja je trajala dobrih 6 let\u00a0 in je stala 2 milijona goldinarjev, kar bi danes zneslo okoli 30 milijonov evrov.[\/vc_column_text][\/vc_column][vc_column width=”1\/3″][vc_single_image image=”1031″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680796994196{margin-bottom: 0px !important;padding-top: 30px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1680795269974{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]<\/p>\n

Mere Borovni\u0161kega viadukta
\n<\/span><\/em><\/p>\n

\u00a0<\/em><\/span><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_height=”yes” css=”.vc_custom_1680708750189{margin-top: 0px !important;margin-right: 5% !important;margin-bottom: 0px !important;margin-left: 5% !important;padding-top: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column][vc_row_inner css=”.vc_custom_1680099659236{margin-top: 50px !important;}”][vc_column_inner][vc_column_text]Kmetijske in rokodelske novice so v 25. \u0161tevilki junija 1851 zapisale: \u00bbNovi\u010dar iz Krajnskiga<\/em>. Med takimi kraji, ktere bo se le novi \u010das v ime prinesel, je Borovnica , unstran Verhnike, v kotu na konca dolziga Ljubljanskiga mahu. Ondi se za \u017eeleznico pripravlja most, ki ga do zdaj enaciga nobena \u017eeleznica se ne ka\u017ee, \u010dez 200 se\u017enjev bo dolg, in 19 ali celo po zadnji besedi 31 se\u017enjev bo visok. Veliko dela daje pripravljanje za podlogo, ker je v ve\u010didel mehki svet kolov obilno zabiti in po verhu ro\u017e djati potreba, preden se bo kamnje pokladati za\u010delo. Zidanje bo prav za prav dva mosta obsegalo, eniga verh druziga; kamnje se zato \u017ee na ve\u010d krajih seka, pa v vse druga\u010dni velikosti kakor za druge zidanja. Ko bo ta most izdelan, bo Borovnica tako zaperta, kakor de bi bila od sveta odlo\u010dena; pa od zgor doli jo bodo potniki kakor ptica memo lete gIedali. Malo na\u00adprej od tega veliciga mosta se pripravlja se za druziga, kteri ne bo veliko ni\u017eji od uniga, vonder precej kraji. Delavcov je do zdaj na vsi cesti od \u017dalostne gore do Verhnike kakih 3000; \u0161e jih bo pa moglo biti, ako se bo delo kmalo dokon\u010dati hotlo.\u00ab<\/em><\/p>\n

Novice so spremljale napredek gradnje viadukta in maja 1854 v 42. \u0161tevilki objavile: \u00bbNovi\u010dar iz austrianskih krajev. Od Verhnike 21. maja. H. Kaj pravi \u017eeleznica v na\u0161ih straneh? Ali se delo kaj pospe\u0161uje? Poglavitna re\u010d je tukaj veliki most (viadukt) pred Barov\u00adnico; stebri spodnjega oddelka so vsi dover\u0161eni, kakor bi bili vliti, toliko lepo in gladko so iz kamna izrezani. \u017de se na vsih zidanje iz opeke vzdiguje, in v oboke krivi, kterih eden je \u017ee zapert, in dvema \u0161e komaj kaj manjka. Opeke (cegel) za ta most so pa posebno pripravljene, niso namre\u010d skozi enako debele, ampak kakor klin na enem koncu bolj tanke. Na stebrih spodnjega oddelka med oboki pa gredo tudi stebri za zgornji oddelek kvi\u0161ko; enako spodnjim so iz rezanega kamna, in oboki na njih bodo zopet iz opeke. V sredi med spodnjim in zgor\u00ad njim oddelkom pa bo cesta za navadne vozove odperta, po kteri se bo od druge strani lahko do kolodvora pri\u0161lo. Druga dva ve\u010dja mosta v tej strani se tudi pridno izde\u00adlujeta; in sicer so pri enem, v Dolih pred Barovnico, visoki stebri nekaj do verha, nekaj do srede izpeljani; drugi most, v Blatnem dolu \u010dez staro cesto nad Verhniko pa bo v malo tednih dokon\u010dan.\u00ab<\/em><\/p>\n

Poizkusno vo\u017enjo iz Ljubljane v Borovnico so opravili 28. oktobra 1856, tik pred prihodom cesarja Franca Jo\u017eefa. Le ta se je peljal \u010dez viadukt ob svojem obisku Postojnske jame. \u010casopis Jutro v svoji 247. \u0161tevilki iz dne 22. oktobra 1939 na strani 7 objavil \u010dlanek o usodi borovni\u0161kega viadukta in med drugim zapisal: \u00bb\u2026 Ves je bil v zelenju in na parapetnih zidovih je gorelo na tiso\u010de lu\u010dic, ki so vplivale v ve\u010dernih urah bajno na ogromni sklad zidovja. \u2026<\/em>\u00ab Cesar je vo\u017enjo ponovil tudi julija 1857, ko se je ob otvoritvi Ju\u017ene \u017eeleznice peljal v Trst.<\/p>\n

Gradnja sama je potekala z ne\u010dlove\u0161kimi napori in za dana\u0161nji \u010das s precej primitivnimi sredstvi. Ne glede na to, pa je bil viadukt leta 1856, ko je \u010dezenj zapeljal prvi vlak, prava tehni\u010dna in arhitekturna mojstrovina. Novi\u010dar iz avstrijskih krajev je v 30. avgusta 1856 Bleiweisovih Novicah zapisal:\u00ab Poslednji obok 20 in pol se\u017enjev visokega in 280 se\u017enjev dolgega zidanega mosta za \u017eeleznico v Borovnici – Franzdorf – kteremu kakor pravijo ni v Evropi para, je bil dodelan 18 dan tega meseca.\u00ab<\/em> S tem je oznanil zaklju\u010dek gradnje Borovni\u0161kega viadukta, enega najve\u010djih \u017eelezni\u0161kih viaduktov v takratni Evropi.<\/p>\n

Poleg Borovni\u0161kega viadukta so v neposredni bli\u017eini zgradili \u0161e \u0161tiri manj\u0161e: viadukt Pako, viadukt Breg (danes Pa\u0161ki most), Jelenov viadukt in viadukt na Dolu. Na platoju med Borovni\u0161kim in Jelenovim viaduktom je zrasla \u017eelezni\u0161ka postaja s kurilnico, okretnico in drugimi pomo\u017enimi objekti. Sprva je skozi Borovnico, ki je bila prva postaja za Ljubljano, vozilo le malo vlakov, njihova te\u017ea pa za viadukt ni pomenila ve\u010djih obremenitev.[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][vc_row_inner equal_height=”yes” gap=”5″][vc_column_inner width=”1\/3″][vc_single_image image=”1035″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680793509964{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1680795280118{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]<\/p>\n

\u00a0Borovni\u0161ka kotlina, 1857. Hrani: Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica<\/span><\/em><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/3″][vc_single_image image=”1047″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680793657011{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1680795286838{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]<\/p>\n

\u00a0Borovni\u0161ki viadukt, 1857. Hrani: Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica<\/span><\/em><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/3″][vc_single_image image=”1081″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680794910683{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1680795294932{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]<\/p>\n

Gornja eta\u017ea Borovni\u0161kega viadukta, 1857. Hrani: Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica<\/span><\/em><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][vc_row_inner][vc_column_inner css=”.vc_custom_1680794279310{padding-top: 0% !important;}”][vc_column_text]<\/p>\n

Johann Bosch<\/h1>\n

Tovarnar in kasneje amaterski fotograf. Aktiven v letih 1841 \u2013 1865. Popotni\u0161ki dagerotopist iz Dunaja je leta 1841 deloval v Gradcu, nato v Zagrebu in maja 1842 v Trstu, kjer je bil eden prvih fotografov. V za\u010detku julija istega leta je pripotoval v Ljubljano. Na ogled je imel posnetke arhitekture in pokrajin. Za\u010dasni atelje si je postavil v Po\u0161tni ulici. Portreti so stranke stali 5 guldnov, skupinske fotografije pa 2 guldna po osebi. Oglas za njegov atelje je bil objavljen v \u010dasopisu Carniola.<\/p>\n

Leta 1844 se je vrnil v Gradec, kjer je imel atelje na Sch\u00f6ngelgstrasse 446. Krajinski fotograf, poznan po Pogledih iz Steinmarka. Bil je \u010dlan fotografskega dru\u0161tva na Dunaju do aprila 1861. Leta 1864 sodeloval na \u00bbPrvi fotografski razstavi na Dunaju\u00ab, ki jo je organiziralo dunajsko fotografsko dru\u0161tvo. V katalogu te razstave je navedena njegova slika \u201cIzvir Ljubljanice pri Vrhniki\u201d.<\/p>\n

Fotografiral je s kamero Voigtlander, takrat najbolj\u0161o kamero na svetu. Opremljena je bila s Petzval le\u010dami. Uporabljal je dagerotopijo, kalotipijo in ambrotipijo. Bil je tudi eden prvih, ki je uporabljal kolodijev postopek.[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][vc_row_inner equal_height=”yes”][vc_column_inner width=”1\/4″][vc_single_image image=”1039″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680795034320{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1680795303865{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]<\/p>\n

Viadukt Pako, 1857. Hrani: Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica<\/em><\/span><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/4″][vc_single_image image=”1043″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680795045720{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1680795309693{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]<\/p>\n

Viadukt Breg, 1857. Hrani: Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica<\/em><\/span><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/4″][vc_single_image image=”1051″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680795056648{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1680795316349{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]<\/p>\n

Jelenov viadukt, 1857. Hrani: Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica<\/em><\/span><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/4″][vc_single_image image=”1055″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680795069798{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1680795322245{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]<\/p>\n

Viadukt Dol, 1857. Hrani: Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica<\/em><\/span><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][vc_column_text]V letih 1855 in 1856 je fotografiral gradnjo Ju\u017ene \u017eeleznice. Njegove fotografije so v li\u010dni \u0161katli podarili Kaiserju 20. novembra 1856, ko se je z vlakom peljal iz Ljubljane v Postojno. V \u0161katli je deset fotografij gradnje Ju\u017ene \u017eeleznice: \u0161est fotografij gradnje borovni\u0161kega viadukta, fotografija gradnje Jelenovega viadukta, fotografija \u0160tampetovega viadukta, fotografija gradnje \u017eelezni\u0161ke postaje v Postojni in fotografija ponora pri\u00a0 Postojnski jami.<\/p>\n

Fotografije so bile najverjetneje posnete na stekleno plo\u0161\u010do in ustrezno obdelane, kot se za darilo cesarju tudi spodobi. Tri fotografije nosijo tudi avtorjev podpis. Menimo, da je Johann Bosch tudi avtor devetih fotografij viaduktov Ju\u017ene \u017eeleznice, ki jih je pridobilo Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica ob otvoritvi \u010duvajnice 666. Glede na njihov format in na\u010din izvedbe lahko sklepamo, da so bile fotografije namenjene pomembnej\u0161im osebam. V tej seriji je tudi doslej najstarej\u0161a fotografija Borovnice.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css=”.vc_custom_1680796174454{background-color: #d6d6d6 !important;}”][vc_column][vc_row_inner equal_height=”yes” gap=”15″ css=”.vc_custom_1680796792328{margin-top: 5% !important;margin-right: 5% !important;margin-bottom: 5% !important;margin-left: 5% !important;}”][vc_column_inner width=”1\/5″ css=”.vc_custom_1680796609713{border-top-width: 1px !important;border-right-width: 1px !important;border-bottom-width: 1px !important;border-left-width: 1px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;padding-left: 0px !important;background-color: #ffffff !important;border-left-color: #9e9e9e !important;border-left-style: solid !important;border-right-color: #9e9e9e !important;border-right-style: solid !important;border-top-color: #9e9e9e !important;border-top-style: solid !important;border-bottom-color: #9e9e9e !important;border-bottom-style: solid !important;border-radius: 4px !important;}”][vc_single_image image=”1014″ img_size=”full” alignment=”center” css=”.vc_custom_1680766052049{margin-top: 0px !important;margin-right: 0px !important;margin-bottom: 0px !important;margin-left: 0px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 5% !important;padding-left: 0px !important;}”][vc_column_text]<\/p>\n

Iz Dunaja v Trst<\/h4>\n

[\/vc_column_text][vc_column_text css=”.vc_custom_1680765690345{padding-right: 5% !important;padding-left: 5% !important;}”]\u017deleznica je v tridesetih letih devetnajstega stoletja dosegla evropska tla…[\/vc_column_text][vc_btn title=”Preberi ve\u010d …” align=”center” link=”url:http%3A%2F%2Fmat3.homeip.net%2Fborovniski%2F|title:Gradnja%20viadukta”][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/5″ css=”.vc_custom_1680796618936{border-top-width: 1px !important;border-right-width: 1px !important;border-bottom-width: 1px !important;border-left-width: 1px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;padding-left: 0px !important;background-color: #ffffff !important;border-left-color: #9e9e9e !important;border-left-style: solid !important;border-right-color: #9e9e9e !important;border-right-style: solid !important;border-top-color: #9e9e9e !important;border-top-style: solid !important;border-bottom-color: #9e9e9e !important;border-bottom-style: solid !important;border-radius: 4px !important;}”][vc_single_image image=”894″ img_size=”full” alignment=”center” css=”.vc_custom_1680703799728{margin-top: 0px !important;margin-right: 0px !important;margin-bottom: 0px !important;margin-left: 0px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 5% !important;padding-left: 0px !important;}”][vc_column_text]<\/p>\n

Borovnica<\/h4>\n

[\/vc_column_text][vc_column_text css=”.vc_custom_1680703691051{padding-right: 5% !important;padding-left: 5% !important;}”]Borovnica, mala vas na ju\u017enem delu Ljubljanskega barja, je v tistem \u010dasu \u0161tela je pribli\u017eno petdeset hi\u0161…[\/vc_column_text][vc_btn title=”Preberi ve\u010d …” align=”center” link=”url:http%3A%2F%2Fmat3.homeip.net%2Fborovniski%2Fborovnica%2F|title:Borovnica”][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/5″ css=”.vc_custom_1680796626977{border-top-width: 1px !important;border-right-width: 1px !important;border-bottom-width: 1px !important;border-left-width: 1px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;padding-left: 0px !important;background-color: #ffffff !important;border-left-color: #9e9e9e !important;border-left-style: solid !important;border-right-color: #9e9e9e !important;border-right-style: solid !important;border-top-color: #9e9e9e !important;border-top-style: solid !important;border-bottom-color: #9e9e9e !important;border-bottom-style: solid !important;border-radius: 4px !important;}”][vc_single_image image=”898″ img_size=”full” alignment=”center” css=”.vc_custom_1680703808418{margin-top: 0px !important;margin-right: 0px !important;margin-bottom: 0px !important;margin-left: 0px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 5% !important;padding-left: 0px !important;}”][vc_column_text]<\/p>\n

\u017divljenje viadukta<\/h4>\n

[\/vc_column_text][vc_column_text css=”.vc_custom_1680703703610{padding-right: 5% !important;padding-left: 5% !important;}”]Izolacija \u017eelezni\u0161ke proge je bila na Borovni\u0161kem in tudi na ostalih viaduktih izvedena z zbito ilovico…[\/vc_column_text][vc_btn title=”Preberi ve\u010d …” align=”center” link=”url:http%3A%2F%2Fmat3.homeip.net%2Fborovniski%2Fzivljenje-viadukta%2F|title:%C5%BDivljenje%20viadukta”][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/5″ css=”.vc_custom_1680796635097{border-top-width: 1px !important;border-right-width: 1px !important;border-bottom-width: 1px !important;border-left-width: 1px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;padding-left: 0px !important;background-color: #ffffff !important;border-left-color: #9e9e9e !important;border-left-style: solid !important;border-right-color: #9e9e9e !important;border-right-style: solid !important;border-top-color: #9e9e9e !important;border-top-style: solid !important;border-bottom-color: #9e9e9e !important;border-bottom-style: solid !important;border-radius: 4px !important;}”][vc_single_image image=”890″ img_size=”full” alignment=”center” css=”.vc_custom_1680703817218{margin-top: 0px !important;margin-right: 0px !important;margin-bottom: 0px !important;margin-left: 0px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 5% !important;padding-left: 0px !important;}”][vc_column_text]<\/p>\n

2. svetovna vojna<\/h4>\n

[\/vc_column_text][vc_column_text css=”.vc_custom_1680703716563{padding-right: 5% !important;padding-left: 5% !important;}”]Pod vodstvom kapetana \u017du\u017eka so na velikono\u010dni \u010detrtek, 10. aprila 1941 ob petih popoldne zaminirali Borovni\u0161ki viadukt…[\/vc_column_text][vc_btn title=”Preberi ve\u010d …” align=”center” link=”url:http%3A%2F%2Fmat3.homeip.net%2Fborovniski%2F2-svetovna-vojna%2F|title:2.%20svetovna%20vojna”][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/5″ css=”.vc_custom_1680796677513{border-top-width: 1px !important;border-right-width: 1px !important;border-bottom-width: 1px !important;border-left-width: 1px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;padding-left: 0px !important;background-color: #ffffff !important;border-left-color: #9e9e9e !important;border-left-style: solid !important;border-right-color: #9e9e9e !important;border-right-style: solid !important;border-top-color: #9e9e9e !important;border-top-style: solid !important;border-bottom-color: #9e9e9e !important;border-bottom-style: solid !important;border-radius: 4px !important;}”][vc_single_image image=”902″ img_size=”full” alignment=”center” css=”.vc_custom_1680796684706{margin-top: 0px !important;margin-right: 0px !important;margin-bottom: 0px !important;margin-left: 0px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 5% !important;padding-left: 0px !important;}”][vc_column_text]<\/p>\n

Gradnja nove proge<\/h4>\n

[\/vc_column_text][vc_column_text css=”.vc_custom_1680703728107{padding-right: 5% !important;padding-left: 5% !important;}”]Borovnica je bila osvobojena 6. maja 1945, ko so vanjo vkorakale enote 29. udarne hercegovske divizije…[\/vc_column_text][vc_btn title=”Preberi ve\u010d …” align=”center” link=”url:http%3A%2F%2Fmat3.homeip.net%2Fborovniski%2Fnova-proga%2F|title:Nova%20proga”][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_row_inner][vc_column_inner width=”1\/3″][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/3″][vc_single_image image=”1826″ img_size=”400×92″ alignment=”center” css=”.vc_custom_1683966351547{padding-top: 5px !important;}”][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/3″][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][vc_row_inner][vc_column_inner][vc_column_text]<\/p>\n

Ta spletna stran je del projekta \u00abTematski park in spominska pot Borovni\u0161kega viadukta\u00ab<\/b>, ki ga je preko<\/p>\n

LAS Barje z zaledjem<\/i><\/b> sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj (EFRD)<\/i>.<\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][\/vc_column][\/vc_row]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

[vc_row][vc_column css=”.vc_custom_1680709061053{padding-bottom: 0% !important;}”][vc_single_image image=”988″ img_size=”full” css=”.vc_custom_1680765048554{margin-bottom: 0% !important;padding-bottom: 0% !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1680798389960{margin-top: 0% !important;padding-top: 1% !important;padding-bottom: 1% !important;background-color: #1e1e1e !important;}”] Borovni\u0161ki viadukt 1850 – 1944 [\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_height=”yes” css=”.vc_custom_1680708750189{margin-top: 0px !important;margin-right: 5% !important;margin-bottom: 0px !important;margin-left: 5% !important;padding-top: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column width=”2\/3″][vc_column_text css=”.vc_custom_1680792088703{margin-top: 0px !important;margin-bottom: 0px !important;padding-top: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”] Gradnja Borovni\u0161kega viadukta Borovni\u0161ki viadukt […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-fullscreen.php","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-965","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/965","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=965"}],"version-history":[{"count":50,"href":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/965\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1838,"href":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/965\/revisions\/1838"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=965"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}