{"id":256,"date":"2016-02-24T14:37:11","date_gmt":"2016-02-24T14:37:11","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/kingal\/?page_id=4"},"modified":"2023-05-13T09:26:43","modified_gmt":"2023-05-13T08:26:43","slug":"4-2-2","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/","title":{"rendered":"Domov"},"content":{"rendered":"

[vc_row][vc_column css=”.vc_custom_1680709061053{padding-bottom: 0% !important;}”][vc_single_image image=”942″ img_size=”full” css=”.vc_custom_1680709146337{margin-bottom: 0% !important;padding-bottom: 0% !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1680797760713{margin-top: 0% !important;padding-top: 1% !important;padding-bottom: 1% !important;background-color: #1e1e1e !important;}”]<\/p>\n

Borovni\u0161ki viadukt 1850 – 1944<\/span><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_height=”yes” css=”.vc_custom_1680708750189{margin-top: 0px !important;margin-right: 5% !important;margin-bottom: 0px !important;margin-left: 5% !important;padding-top: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column][vc_column_text css=”.vc_custom_1680798273871{margin-top: 0px !important;margin-bottom: 0px !important;padding-top: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”]<\/p>\n

Iz Dunaja do Ljubljane<\/h1>\n

\u017deleznica je v tridesetih letih devetnajstega stoletja dosegla evropska tla. Cesarski dvor na Dunaju se je zavedal pomena novih in hitrej\u0161ih transportnih povezav med pomembnimi mesti monarhije. Za\u010deli so preu\u010devati mo\u017enosti povezave Dunaja s Trstom. Zakon o gradnji dvotirne 577,2 km dolge \u017eelezni\u0161ke proge med Dunajem in Trstom je bil sprejet 25. novembra 1837. Vlada je v kraje, kjer naj bi potekala trasa, poslala vrsto strokovnjakov da so preiskali teren in dolo\u010dili mo\u017eno traso proge.[\/vc_column_text][vc_row_inner css=”.vc_custom_1680099659236{margin-top: 50px !important;}”][vc_column_inner][vc_column_text]<\/p>\n

Potek gradnje<\/strong><\/h1>\n

Gradnja je potekala v \u0161estih odsekih od 1839 do 1857:<\/p>\n

\u2013Dunaj-WienerNeustadt \u2013 Gloggnitz<\/strong>\u00a0v dol\u017eini 74,8 kilometrov. Gradili so od aprila 1839 do maja 1842
\n\u2013M\u00fcrzzuschlag \u2013 Gradec<\/strong>\u00a0v dol\u017eini 94,7 kilometrov. Gradili so od 1842 do 1844
\n\u2013Gradec \u2013 Celje<\/strong>\u00a0v dol\u017eini 132,2 kilometra. Gradili so septembra 1843 in kon\u010dali junija 1846
\n\u2013Celje \u2013 Ljubljana<\/strong>\u00a0v dol\u017eini 88,7 kilometrov. Gradili so od jeseni 1845 in kon\u010dali avgusta 1849
\n\u2013Proga \u010dez Semmering Gloggnitz \u2013 M\u00fcrzzuschlag<\/strong>\u00a0v dol\u017eini 41,8 kilometrov. Gradili so od avgusta 1848 do julija 1854
\n\u2013Ljubljana \u2013 Trst<\/strong>\u00a0v dol\u017eini 144,9 kilometrov. Gradili so od maja 1850 do julija 1857<\/p>\n

 <\/p>\n

Gradnja je potekala postopoma. Odsek Dunaj \u2013 Gloggnitz v dol\u017eini 74,8 kilometrov so dokon\u010dali maja 1842. Zaradi zahtevnega terena preko Semmeringa so gradnjo nadaljevali od M\u00fcrzzuschlaga do Gradca in 94,7 kilometrov dolg odsek proge dokon\u010dali 1844. Progo \u010dez Semmering v dol\u017eini 41,8 kilometrov so gradili 6 let, od avgusta 1848 do julija 1854. Zgradili so 1428 metrov dolg predor ki je bil takrat najdalj\u0161i v Evropi. Viadukt Kalte Rinne \u00a0v dol\u017eini 184 metrov in s 46 metrov vi\u0161ine je tudi najvi\u0161ji premostitveni objekt na progi Dunaj-Trst.<\/p>\n

Odsek med Gradcem in Celjem so na\u010drtovali v dveh smereh. Prva naj v potekala preko Ptuja, druga pa \u010dez Maribor. Ker je slednja razli\u010dica kraj\u0161a in za gradnjo primernej\u0161a, so se odlo\u010dili zanjo. Z deli so za\u010deli septembra 1843. Ve\u010dji objekti na tem odseku so bili Pesni\u0161i viadukt, predor pri \u0160entilju in 462 metrov dolg Kosa\u0161ki predor. V Mariboru so \u010dez Dravo zgradili lesen most. Ope\u010dnat Pesni\u0161ki viadukt s 66 stebri je bil dolg 649 metrov in visok 21 metrov in je bil med najdalj\u0161imi premostitvami na celotni trasi Dunaj \u2013 Trst. Viadukt so morali zaradi slabe gradnje kasneje zasuti v nasip. Na poskusni vo\u017enji 1. novembra 1945 se je vlak pod osebnim vodstvom glavnega na\u010drtovalca proge ing. Karla Ghege pripeljal iz Gradca do Pesnice. S to vo\u017enjo je na slovensko ozemlje pripeljala prva lokomotiva. Odsek Gradec \u2013 Celje so odprli junija 1946.<\/p>\n

Precej te\u017eav je graditeljem proge predstavljal 88,7 kilometrov dolg odsek Celje \u2013 Ljubljana. Z njim so se za\u010deli ukvarjati \u017ee leta 1842. \u017delezni\u0161ko progo so jo za\u010deli graditi jeseni leta 1845 in jo dokon\u010dali avgusta 1849. \u010ceprav sta bili varianti skozi Tuhinjsko dolino in \u010dez Vransko do Dom\u017eal la\u017eje izvedljivi, so se odlo\u010dili za traso ob Savinji do Zidanega mosta in nato po soteski Save proti Ljubljani. K temu je pripomogli dejstvi, da so se morale parne lokomotive na svoji poti oskrbovati s premogom in da so bili zasavski rudniki zaradi slabih prometnih povezav premalo izkori\u0161\u010deni. Gradnja v soteskah Savinje in Save je bila zelo zahtevna. \u010cez Savinjo so zgradili ve\u010d mostov, med drugim tudi znameniti most v loku pri Zidanem Mostu, v dolini Save pa dva predora in velik most pri Litiji.<\/p>\n

Ljubljanska \u017eelezni\u0161ka postaja je bila dograjena 18. aprila 1848. Slovesna otvoritev je bila 16. septembra 1849, slavnostni vlak s cesarjevim odposlancem nadvojvodo Albrechtom sta kmalu po peti uri popoldne v Ljubljano privlekli lokomotivi, poimenovani \u00bbLaibach\u00ab (nem\u0161ko ime za Ljubljano) in \u00bbTerglav\u00ab (nem\u0161ko poimenovanje Triglava).[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][vc_row_inner equal_height=”yes” gap=”5″][vc_column_inner width=”1\/5″][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/5″][vc_single_image image=”811″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680687221344{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1680687260805{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]<\/p>\n

Trasa \u017eelezni\u0161ke proge Dunaj – Trst 1841
\n<\/em><\/span><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/5″][vc_single_image image=”859″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680699714732{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1681824893076{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]Carl Ritter von Ghega in njegova upodobitev Borovni\u0161kega viadukta na plakatu Evropskega geodeta za leto 2018. https:\/\/www.clge.eu\/<\/span><\/em>[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/5″][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/5″][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][vc_column_text]<\/p>\n

Iz Ljubljane v Trst<\/strong><\/h1>\n

Trasa Ju\u017ene \u017eeleznice je avgusta leta 1849 dosegla Ljubljano. \u0160e istega leta je \u010dasopis Illyrisches Blatt objavil razpravo o smereh gradnje nove proge proti Trstu. Trasa \u017eelezni\u0161ke povezave med Ljubljano in Trstom je na\u010drtovalcem, ki so \u017ee od leta 1842 preu\u010devali razli\u010dne smeri, povzro\u010dala velike te\u017eave. Prehod \u010dez Ljubljansko barje, vzpon na kra\u0161ko planoto in pomanjkanje vode na tem podro\u010dju so bili glavni problemi s katerimi so se morali spopasti. Nastalo je ve\u010d razli\u010dnih variant. \u010casopis Jutro je v obse\u017enem \u010dlanku o Borovni\u0161kem viaduktu oktobra 1939 le-te opisal takole: \u00bbBilo je \u0161est na\u010drtov. Z vso gotovostjo trdim, da zgradba odnosno premostitev borovni\u0161ke doline kakor tudi polaganje \u017eeleznice preko ljubljanskega barja pri takrat poznanih tehni\u010dnih znanjih in sredstvih, ni bila lahka stvar. Zato moremo zasledovati \u017ee po\u010den\u0161i od leta 1836, ko so nastajali prvi na\u010drti za zgradbo proge od Dunaja preko na\u0161ih pokrajin do Trsta, razne variante, kje naj te\u010de ta tako va\u017ena \u017eelezna cesta. Iz arhivskih zapiskov je razvidno, da je imel in\u017e. Fojkar s sede\u017eem v Postojni nalog, pre\u0161tudirati mo\u017enost, da bi stekla proga preko nam bli\u017ejega kra\u0161kega terena v zaseki I\u0161kega Vintgarja. Ve\u010d odredov pionirjev je raziskovalo teren v okolici Logatca, Rakeka, Postojne in dalje v notranjem predelu, na katerem naj bi bilo najugodnej\u0161e polo\u017eiti progo ter preriti skozi trde kra\u0161ke skale do Jadrana Mnenja sem, da so bile preizku\u0161nje te\u017eke, kajti v poznej\u0161ih letih je nastala nova zamisel: izogniti se vsem ugotovljenim te\u017eko\u010dam ter speljati progo mimo Ljubljane ob Savi proti Gorenjski mimo Medvod in \u0160kofje Loke po Poljanski dolini v korito Idrijce in od tu dalje proti Gorici in Trstu. Ko so ljubljanski pridobitni krogi, trgovci in drugi interesenti zvedeli o teh na\u010drtih, o bojkotu kranjske prestolnice, so nabrali skoro milijon goldinajev ter jih stavili na razpolago prazni dr\u017eavni blagajni, \u010de dobi mesto Ljubljana vsaj v neposredni bli\u017eini svojo postajo. Takrat se je pojavila zopet nova trasa preobjektirane proge prav po trasi sedanje lokalke Ljubljana\u2014Vrhnika. Od tu naj bi se spenjala \u017eeleznica proti Logatcu, po na\u010drtih in nasvetih, ki so nam ostali \u0161e ohranjeni v arhivih, pa tudi v smeri proti Podlipi in Poljanski dolini. Omenil sem tudi \u017ee v nekem prej\u0161njem mojem \u010dlanku, da je predlagal v svoji zasebni bro\u0161uri \u00bbVorschlag zu einer Eisenbann etc.\u00ab profesor anatomije na Dunaju dr. Christ. August Voigt leta 1850, ko je padla \u017ee odlo\u010ditev za sedaj obstoje\u010do progo preko barja, Borovnice in dalje, zgraditi progo po podzemeljskih kra\u0161kih jamah. Ohranjenih nam je ostalo \u0161est razli\u010dnih variant in na\u010drtov, ki dokazujejo razmi\u0161ljanja pred kon\u010dno in definitivno odlo\u010ditvijo za sedanjo traso.\u00ab<\/em><\/p>\n

Med zanimivej\u0161imi je vsekakor tudi predlog, da bi \u017eeleznico do Trsta speljali skozi kra\u0161ke jame. Po temeljitih pregledih, tudi na terenu, sta\u00a0 se izoblikovali dve glavni smeri. Prva, imenovana so\u0161ka proga, naj bi ob\u0161la Ljubljansko barje in preko dolin Sore in Idrijce pri Mostu na So\u010di zavila proti Trstu. Druga, imenovana tudi kra\u0161ka varianta, bi preko Ljubljanskega barja mimo Vrhnike in Podlipe dosegla loga\u0161ko planoto in nadaljevala pot proti Rakeku in Postojni in se od tam spustila proti Trstu. Velik preobrat pri odlo\u010ditvi je nastal, ko je Karl Ghega po naro\u010dilu barona K\u00fcbecka odredil, da se temeljito preu\u010di kra\u0161ka varianta. Leta 1949 je na posvetovanju v Ljubljani padla odlo\u010ditev, da se progo spelje preko Ljubljanskega barja do \u017dalostne gore, kjer se za\u010dne vzpenjati do Borovnice in nadaljuje proti Logatcu in Postojni. Kra\u0161ka varianta naj bi bila po ocenah graditeljev 6 milj kraj\u0161a od so\u0161ke in slabih 10 milijonov goldinarjev cenej\u0161a. Ra\u010dunali so, da bodo dela opravili v treh letih in v tem \u010dasu zgradili 28 viaduktov in 5 predorov. Kasneje se je izkazalo, da so se pri teh izra\u010dunih u\u0161teli. Cesar Franc Jo\u017eef je decembra leta 1849 dokon\u010dno potrdil potek proge \u010dez Kras. Gradnja je bila razdeljena na ve\u010d odsekov. Tako je na odseku \u017dalostna gora\u2013Logatec stekla tudi gradnja Borovni\u0161kega viadukta, najve\u010djega premostitvenega objekta na progi proti Trstu.[\/vc_column_text][vc_row_inner equal_height=”yes”][vc_column_inner width=”1\/4″][vc_single_image image=”1575″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1681820625302{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1680678813992{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]<\/p>\n

\u017delezni\u0161ka povezava Ljubljana – Trst. Josef Blasnik, 1850\/1857. http:\/\/www.dlib.si\/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DD4SGSEX<\/em><\/span><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/4″][vc_single_image image=”1571″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1681820634095{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1680686435327{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]<\/p>\n

Varonijeva upodobitev \u017eeleznice \u010dez barje.
\n<\/em><\/span><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/4″][vc_single_image image=”1579″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1681820644340{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1681824936100{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]<\/p>\n

Gradnja useka pri Logatcu. Foto: Johann Bosch. Hrani Zgodovinsko dru\u0161tvo Borovnica
\n<\/em><\/span><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/4″][vc_single_image image=”843″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=”.vc_custom_1680686627227{margin-bottom: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1680686659582{margin-top: 0px !important;padding-top: 0px !important;}”]<\/p>\n

Vozni red Dunaj – Trst 1857
\n<\/em><\/span><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][vc_column_text]Najve\u010dji gradbeni problem na trasi Ljubljana \u2013 Trst bil nedvomno izgradnja nasipa preko Ljubljanskega barja na njegovem najo\u017ejem mestu med Notranjimi goricami in Preserjem. Vmes je bilo potrebno \u0161e premostiti reko Ljubljanico. Nasip dolg slabega 2,5 kilometra so za\u010deli graditi iz obeh strani. V ta namen so v Notranjih goricah in v Preserju odprli kamnoloma. Pred nasipanjem je bilo potrebno izkopati odvodne prekope na obeh straneh barja. V jarke na obeh straneh proge so nametali kamenje, da razmo\u010dena ilovica ne bi silila na povr\u0161je in bi se nasipni material enakomerno pogrezal. To zasipanje je trajalo do leta 1854. Vmes je leta 1853 pri\u0161lo do velikih pogrezanj, ki so se ustavila \u0161ele po treh letih. Nasipni material je na obeh straneh proge iztisnil zemljo in legel na trde plasti v globini. Za celoten nasip so porabili skoraj 200.000 kubi\u010dnih metrov materiala.<\/p>\n

Od \u017dalostne gore naprej se proga po obronkih hribovja vzpenja proti Borovnici. Borovni\u0161ko kotlino je v loku premo\u0161\u010dal 560 metrov dolg in 38 metrov visok mogo\u010dni viadukt. V sami okolici Borovnice je bilo za pre\u010dkanje dolin potrebno izgraditi kar pet viaduktov. \u017deleznica se od Borovnica naprej vzpenja proti Logatcu in Postojni. Za pre\u010dkanje doline, po kateri poteka cesta proti Trstu, so zgradili \u0160tampetov most, pod katerim se danes vije avtocesta Ljubljana – Koper. Proga pri Postojni dose\u017ee najvi\u0161jo to\u010dko in se za\u010dne spu\u0161\u010dati proti morju. Med Pivko in Ko\u0161ano je bilo zgrajenih \u0161est predorov in ve\u010d skalnih nasipov za pre\u010dkanje vrta\u010d. Za zavetje proti kra\u0161ki burje je bilo postavljenih tudi ve\u010d protivetrnih zidov. Pri Nabre\u017eini so odkrili velike zaloge pitne vode od koder so zgradili tudi tr\u017ea\u0161ki vodovod. Do Trsta so izgradili \u0161e velika viadukta pri Nabre\u017eini in pri Barkovljah pri Trstu, ki mu je sledil \u0161e 275 metrov dolg predor. S prihodom vlaka s katerim se je v Trst pripeljal sam cesar je bila proga Dunaj \u2013 Trst 27. julija 1857 tudi uradno odprta.<\/p>\n

Vlak iz Dunaja v Trst in nazaj je vozil trikrat dnevno. Za razliko od konjske vprege, ki je za to pot potrebovala kar 8 dni, je brzi vlak potreboval \u00bbborih\u00ab 16 ur, navadni potni\u0161ki vlak pa je za to pot potreboval 24 ur. Potniki so lahko izbirali med tremi razredi, otroci do 2 let pa so imeli 50% popusta.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css=”.vc_custom_1680796174454{background-color: #d6d6d6 !important;}”][vc_column][vc_row_inner equal_height=”yes” gap=”15″ css=”.vc_custom_1680796792328{margin-top: 5% !important;margin-right: 5% !important;margin-bottom: 5% !important;margin-left: 5% !important;}”][vc_column_inner width=”1\/5″ css=”.vc_custom_1680796609713{border-top-width: 1px !important;border-right-width: 1px !important;border-bottom-width: 1px !important;border-left-width: 1px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;padding-left: 0px !important;background-color: #ffffff !important;border-left-color: #9e9e9e !important;border-left-style: solid !important;border-right-color: #9e9e9e !important;border-right-style: solid !important;border-top-color: #9e9e9e !important;border-top-style: solid !important;border-bottom-color: #9e9e9e !important;border-bottom-style: solid !important;border-radius: 4px !important;}”][vc_single_image image=”881″ img_size=”full” alignment=”center” css=”.vc_custom_1680703773883{margin-top: 0px !important;margin-right: 0px !important;margin-bottom: 0px !important;margin-left: 0px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 5% !important;padding-left: 0px !important;}”][vc_column_text]<\/p>\n

Gradnja viadukta<\/h4>\n

[\/vc_column_text][vc_column_text css=”.vc_custom_1680703663970{padding-right: 5% !important;padding-left: 5% !important;}”]Borovni\u0161ki viadukt je bil najve\u010dji premostitveni objekt na trasi Ju\u017ene \u017eeleznice med Dunajem in Trstom …[\/vc_column_text][vc_btn title=”Preberi ve\u010d …” align=”center” link=”url:http%3A%2F%2Fmat3.homeip.net%2Fborovniski%2Fgradnja-viadukta%2F|title:Gradnja%20viadukta”][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/5″ css=”.vc_custom_1680796618936{border-top-width: 1px !important;border-right-width: 1px !important;border-bottom-width: 1px !important;border-left-width: 1px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;padding-left: 0px !important;background-color: #ffffff !important;border-left-color: #9e9e9e !important;border-left-style: solid !important;border-right-color: #9e9e9e !important;border-right-style: solid !important;border-top-color: #9e9e9e !important;border-top-style: solid !important;border-bottom-color: #9e9e9e !important;border-bottom-style: solid !important;border-radius: 4px !important;}”][vc_single_image image=”894″ img_size=”full” alignment=”center” css=”.vc_custom_1680703799728{margin-top: 0px !important;margin-right: 0px !important;margin-bottom: 0px !important;margin-left: 0px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 5% !important;padding-left: 0px !important;}”][vc_column_text]<\/p>\n

Borovnica<\/h4>\n

[\/vc_column_text][vc_column_text css=”.vc_custom_1680703691051{padding-right: 5% !important;padding-left: 5% !important;}”]Borovnica, mala vas na ju\u017enem delu Ljubljanskega barja, je v tistem \u010dasu \u0161tela je pribli\u017eno petdeset hi\u0161…[\/vc_column_text][vc_btn title=”Preberi ve\u010d …” align=”center” link=”url:http%3A%2F%2Fmat3.homeip.net%2Fborovniski%2Fborovnica%2F|title:Borovnica”][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/5″ css=”.vc_custom_1680796626977{border-top-width: 1px !important;border-right-width: 1px !important;border-bottom-width: 1px !important;border-left-width: 1px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;padding-left: 0px !important;background-color: #ffffff !important;border-left-color: #9e9e9e !important;border-left-style: solid !important;border-right-color: #9e9e9e !important;border-right-style: solid !important;border-top-color: #9e9e9e !important;border-top-style: solid !important;border-bottom-color: #9e9e9e !important;border-bottom-style: solid !important;border-radius: 4px !important;}”][vc_single_image image=”898″ img_size=”full” alignment=”center” css=”.vc_custom_1680703808418{margin-top: 0px !important;margin-right: 0px !important;margin-bottom: 0px !important;margin-left: 0px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 5% !important;padding-left: 0px !important;}”][vc_column_text]<\/p>\n

\u017divljenje viadukta<\/h4>\n

[\/vc_column_text][vc_column_text css=”.vc_custom_1680703703610{padding-right: 5% !important;padding-left: 5% !important;}”]Izolacija \u017eelezni\u0161ke proge je bila na Borovni\u0161kem in tudi na ostalih viaduktih izvedena z zbito ilovico…[\/vc_column_text][vc_btn title=”Preberi ve\u010d …” align=”center” link=”url:http%3A%2F%2Fmat3.homeip.net%2Fborovniski%2Fzivljenje-viadukta%2F|title:%C5%BDivljenje%20viadukta”][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/5″ css=”.vc_custom_1680796635097{border-top-width: 1px !important;border-right-width: 1px !important;border-bottom-width: 1px !important;border-left-width: 1px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;padding-left: 0px !important;background-color: #ffffff !important;border-left-color: #9e9e9e !important;border-left-style: solid !important;border-right-color: #9e9e9e !important;border-right-style: solid !important;border-top-color: #9e9e9e !important;border-top-style: solid !important;border-bottom-color: #9e9e9e !important;border-bottom-style: solid !important;border-radius: 4px !important;}”][vc_single_image image=”890″ img_size=”full” alignment=”center” css=”.vc_custom_1680703817218{margin-top: 0px !important;margin-right: 0px !important;margin-bottom: 0px !important;margin-left: 0px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 5% !important;padding-left: 0px !important;}”][vc_column_text]<\/p>\n

2. svetovna vojna<\/h4>\n

[\/vc_column_text][vc_column_text css=”.vc_custom_1680703716563{padding-right: 5% !important;padding-left: 5% !important;}”]Pod vodstvom kapetana \u017du\u017eka so na velikono\u010dni \u010detrtek, 10. aprila 1941 ob petih popoldne zaminirali Borovni\u0161ki viadukt…[\/vc_column_text][vc_btn title=”Preberi ve\u010d …” align=”center” link=”url:http%3A%2F%2Fmat3.homeip.net%2Fborovniski%2F2-svetovna-vojna%2F|title:2.%20svetovna%20vojna”][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/5″ css=”.vc_custom_1680796677513{border-top-width: 1px !important;border-right-width: 1px !important;border-bottom-width: 1px !important;border-left-width: 1px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;padding-left: 0px !important;background-color: #ffffff !important;border-left-color: #9e9e9e !important;border-left-style: solid !important;border-right-color: #9e9e9e !important;border-right-style: solid !important;border-top-color: #9e9e9e !important;border-top-style: solid !important;border-bottom-color: #9e9e9e !important;border-bottom-style: solid !important;border-radius: 4px !important;}”][vc_single_image image=”902″ img_size=”full” alignment=”center” css=”.vc_custom_1680796684706{margin-top: 0px !important;margin-right: 0px !important;margin-bottom: 0px !important;margin-left: 0px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 5% !important;padding-left: 0px !important;}”][vc_column_text]<\/p>\n

Gradnja nove proge<\/h4>\n

[\/vc_column_text][vc_column_text css=”.vc_custom_1680703728107{padding-right: 5% !important;padding-left: 5% !important;}”]Borovnica je bila osvobojena 6. maja 1945, ko so vanjo vkorakale enote 29. udarne hercegovske divizije…[\/vc_column_text][vc_btn title=”Preberi ve\u010d …” align=”center” link=”url:http%3A%2F%2Fmat3.homeip.net%2Fborovniski%2Fnova-proga%2F|title:Nova%20proga”][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_row_inner][vc_column_inner width=”1\/3″][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/3″][vc_single_image image=”1826″ img_size=”400×92″ alignment=”center” css=”.vc_custom_1683966351547{padding-top: 5px !important;}”][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/3″][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][vc_row_inner][vc_column_inner][vc_column_text]<\/p>\n

Ta spletna stran je del projekta \u00abTematski park in spominska pot Borovni\u0161kega viadukta\u00ab<\/b>, ki ga je preko<\/p>\n

LAS Barje z zaledjem<\/i><\/b> sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj (EFRD)<\/i>.<\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][\/vc_column][\/vc_row]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

[vc_row][vc_column css=”.vc_custom_1680709061053{padding-bottom: 0% !important;}”][vc_single_image image=”942″ img_size=”full” css=”.vc_custom_1680709146337{margin-bottom: 0% !important;padding-bottom: 0% !important;}”][vc_column_text css=”.vc_custom_1680797760713{margin-top: 0% !important;padding-top: 1% !important;padding-bottom: 1% !important;background-color: #1e1e1e !important;}”] Borovni\u0161ki viadukt 1850 – 1944 [\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_height=”yes” css=”.vc_custom_1680708750189{margin-top: 0px !important;margin-right: 5% !important;margin-bottom: 0px !important;margin-left: 5% !important;padding-top: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”][vc_column][vc_column_text css=”.vc_custom_1680798273871{margin-top: 0px !important;margin-bottom: 0px !important;padding-top: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;}”] Iz Dunaja do Ljubljane \u017deleznica je […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-fullscreen.php","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-256","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/256","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=256"}],"version-history":[{"count":271,"href":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/256\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1834,"href":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/256\/revisions\/1834"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/mat3.homeip.net\/borovniski\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=256"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}